Текст песни Sarkofagi (Tomaž Pengov) с переводом

Ceste so plesale pod koraki,

kot da bi znale najti pot

proti jutru in drugod

in glasovi so rastli

vsepovsod.

Sarkofagi so ležali z glasom sprani

na obali, z njenim hrbtom

so zaspali skozi dim

in morje je rastlo

proti njim.

Med hodnike se je skrila,

na dvorišču praznih vrčev je stopila

skozi sence in mraz

in svetilke so slekle

njen obraz.

Neznanci so jo spoznali,

kamniti čolni so jo jemali,

med svoja vesla in jo izgnali

na čeri, kjer je vrgla spomine

med ljudi.

Besede so zapustile tišino zvoka

in me vodile kot roko roka

med obraze njenih dni,

pozabil sem nanje

med ljudmi.

Obstal sem na obali, sarkofagi

so ležali, z njenim hrbtom

in zaspali skozi dim

in morje je rastlo

proti njim.

Mimo sebe je stopila, na dvorišču

praznih vrčev je hodila

skozi sence in čas

in z rokami pokrila

moj obraz.

Перевод песни Sarkofagi